Ljubo Radovac je svojo kreativno pot začel kot fotograf in se kasneje, leta 1982, odločil še za študij slikarstva. Osnovna znanja s področja fotografije si je pridobil v Kanadi, iz slikarstva pa na beneški akademiji pri znanem profesorju Carmelu Zottiju. Tudi javnost ga je na razstavah spoznala najprej kot fotografa, od leta 2003 pa se vse pogosteje predstavlja kot slikar. Je že prepoznaven po izvirnih interpretacijah krajinskih motivov, ki pa na dvodimenzionalni površini platna pred gledalčevimi očmi zaživijo v tridimenzionalno.


Radovčevi stereogrami so svojske simbioze tradicionalnega in sodobnega, tudi inovativnega. V ustvarjalno-tehnološkem procesu uporablja klasična, preverjena slikarska sredstva in znanja, ki pa jih vedno z novimi eksperimentiranji in raziskovanji nadgrajuje in plemeniti v avtorsko določljivo kodo: izjemno precizni, kar matematično eksaktno upodobljeni elementi se kot vzorci ponavljajo in so postavljeni v skrbno domišljeni in strogo geometrijsko urejeni kompozicijski ureditvi. Izstopa hotena namera, da naslikani motiv, vzet iz konkretnega ambienta solin, na površini platna zaživi v lastni prostorski iluziji. V današnjem času izjemno izpopolnjenih računalniških in drugih tehnologij je ta način zelo priljubljena in pogosta praksa mnogih. Ljubo Radovac pa s skrajno potrpežljivostjo in natančnostjo ustvarja svoje stereograme skozi tradicionalen slikarski proces, kjer uporablja akrile in druge preverjene tehnike. Ob soočenju z njegovimi slikami, je kljub prepoznavnosti upodobljenih krajinskih izsekov še mogoče zaznati, da avtorju ne gre zgolj za mimetično odslikovanje realnega sveta iz konkretnega prostora: zazdi se nam, da ga isti motiv v svoji mikro ali makro podobi recipročno navdihuje za raziskovanje tistega najbolj prabitnega, arhetipskega.

V Sečoveljskih solinah pa se mu vse to kar samo od sebe ponuja: logična in geometrijsko harmonična struktura solinskih bazenov in kanalov ali v piramidalne kupe pobrana sol in ubrana umestitev le-teh v danem ambientu, pa horizontalne neskončnosti, kjer se spajajo vsi štirje elementi sveta, so sicer motivi, ki že od nekdaj navdihujejo številne ustvarjalce za različne interpretacije - vendar Radovčeve slike solin gledalca angažirajo še z doživljanjem in videnjem tudi posebne voluminoznosti upodobljenega in njene umestitve v prostorsko globino, torej s posebno dimenzijo iluzionizma: pred gledalčevimi očmi se namreč zaradi različne percepcije levega in desnega očesa ustvari videnje tridimenzionalnosti. To pa so specifični elementi, nekonvencionalni za dvodimenzionalno slikarstvo, a očitno vedno znova izzivajoči za Radovca. Dejstvo je, da so že pred stotimi leti ta pojav preučevali fiziki oziroma naravoslovci, in izumili stereoskop, a le redki veliki slikarji 20. stoletja so ustvarjali v zvrsti stereograma. Tudi danes, navkljub množici tehnološko-računalniških ekskurzov, je Ljubo Radovac med slikarji eden redkih, ki že skoraj sedem let intenzivno raziskuje in kreira v tej zvrsti.

Kot slikar in fotograf, ima nedvomno izostren čut za izbiro motivov in njihovih barvnih vrednosti. Soline, tako značilne za ambient Slovenske Istre, kjer stalno živi in dela, so že od leta 2003 stalnica njegovih upodobitev. Na prvi pogled delujejo kot monokromne variante istega motiva, a senzibilno obiskovalčevo oko pa zazna še izjemno prefinjeno barvno strukturo: s plastenjem določene vrednosti doseže želeno svetlobo, tudi transparentnost ter atmosfero spokojnosti, miru in tišine. Njegovi stereogrami solin so torej hkrati nosilci njegovega intimnega odnosa do konkretnega prostora, do narave, do preteklosti, sedanjosti in prihodnosti. Pestre življenjske izkušnje, večkratna in večletna bivanja in študij v tujini, v drugačnih civilizacijskih okoljih, ter večdesetletno profesionalno ukvarjanje s fotografijo so verjetno vplivali na njegovo odločitev v letu 2007, da se popolnoma posveti slikarstvu, konkretno stereogramom. Tudi pričujoča razstava slik s pomenljivim poimenovanjem Stereogramska okna - vsa razstavljena dela so ustvarjena v letu 2009 - dokazuje njegovo neustavljivo raziskovalno in ustvarjalno hotenje. Soline Ljuba Radovca so predstavljene v vsej svoji neponovljivi avtohtonosti in specifičnosti, ki pa nam poleg drugačnih in neprimerljivih optičnih doživetij dopuščajo še številne mentalne in emocionalne interpretacije.

Nives Marvin


 
Loading...

Obiskovalce fotobelvedere.si obveščamo, da uporabljamo piškotke za izboljšanje in učinkovito delovanje spletne strani. Za več informacij klikni tukaj.

Dovolite namestitev piškotkov?